Kar zadeva funkcionalno prilagoditev, morajo vratarjevi ščitniki za komolce izpolnjevati dvojne zahteve glede zaščite pred udarci in vzdržljivosti med klečanjem. Ko se nogometni vratarji potopijo, da bi branili, njihovi komolci pogosto trčijo ob tla ali vratnico; odebeljena zaščitna obloga na sprednjem delu ščitnika (običajno debeline 8–10 mm) pomaga zmanjšati tveganje za zlome. Pri odbojki igralci (kot so liberos) pogosto pokleknejo, da rešijo žogo, zato tkanina, odporna proti obrabi, na zadnji strani ščitnika (kot je mešanica poliestra) zmanjša obrabo zaradi trenja ob tla. Poleg tega nadzor teže ščitnika – na primer z lahkim dizajnom – preprečuje, da bi oviral gibljivost rok, kar zagotavlja hitre odzivne čase med obrambami.
Trendi v industriji kažejo, da se sodobna športna zaščitna oprema razvija v smeri večje funkcionalne specializacije. Zasnova ščitnikov za komolce se zelo razlikuje glede na določen šport: ščitniki za nogomet poudarjajo bočno zaščito (da prenesejo udarce s vratnicami), ščitniki za odbojko se osredotočajo na odpornost proti obrabi zadaj (za prilagoditev klečenju), ščitniki za košarko pa lahko vključujejo prezračevalne luknje (za primernost pri visoko intenzivnem teku).
